Indijo sem poizkušal obiskati že leta 2006, hoteli smo plezati na čudovito in drzno goro Thalay Sagar (6904 m). Plačali smo že polovico dovoljenja za goro in avans agenciji, ki bi skrbela za logistiko. Pa dovoljenja ni bilo nenavadno dolgo. Na koncu je odgovor prišel, negativen. Slaba volja a gremo dalje, smo si rekli! Pravi šok pa je sledil ob novici, da agencija ne bo vrnila vsega plačanega denarja ampak bo zadržala tisočaka in pol zaradi »odpovedi«. Nisem mogel verjeti! In šef agencije s katero smo se dogovarjali je bil eden od funkcionarjev IMFa, indijske planinske zveze, tudi sam očitno isti kaliber! Takrat sem se zaklel, da v Indijo ne grem nikoli. Hribov je tudi drugje dovolj in ni razlogov, da bi se bodel s takšno birokracijo. Z leti se slabe stvari skrijejo v nek manj aktiven, speči del možganov. Želja po odkrivanju novih krajev pa vseskozi ostaja v zelo aktivnem delu možganov.
Orodja s katerim sedaj več potujem so se zamenjala, v ospredju so smuči in želja po smučanju v Kašmirju je bila že dolgo v šopku želja. Poizkus s »Currryem in pršičem« se je končal s premalo prijavljenimi pred osmimi leti. Lani pa me je Damjan med vračanjem z Norveške spomnil na pozabljeno akcijo. In letos smo res šli, smučat v Kašmir! Nadaljevanje lahko preberete tukaj.
Leave a Reply