Zima (kje je že to…) je bila naporna in dolga a takšna kot mora biti, snežena in mrzla. Kljub ne najboljšim razmeram sem veliko plezal v ledu. Naštel sem 21 preplezanih slapov v januarju in februarju, več kot kadarkoli do sedaj. V februarju sem začel smučati, tri tedne sem preživel v ljubem Queyrasu, po en teden v Stubaiju, Val Mairi v Italiji, Nevache v Franciji. Vse zelo prijetno z obilico dobrega smučanja!
Pod vrhom Tete de Longet (3150 m) v Queyrasu. Le to predstavlja s svojo spokojnostjo in odličnimi smučarskimi gorami trenutno eno mojih najljubših turnosmučarskih področij v Alpah.
Bolgarija
Za velikonočni teden sem si začrtal Turno raziskovanje Bolgarije. Tam sem bil z ekipo že pred nekaj leti in bilo je nepričakovano dobro. Naslednje leto sem spet imel ekipo a ni bilo snega. Počasi je spomin na odlično avanturo leta 2014 zbledel in Bolgarija je spet vse bolj postajala dežela, ki s smučanjem nima kaj dosti skupnega. Precej več pa z revščino, neurejenimi razmerami ter rekordom v prometnih nesrečah in izseljevanju. Vabljivo? Niti najmanj! Vseeno sem poizkusil. Kakor sem smučarska potovanja po Alpah dokaj lahko zapolnil, pri Bolgariji ni šlo hitro kljub prazničnemu terminu. Smuka v Bolgariji pač res ne zveni tako dobro kot La Grave, Chamonix ali Zermatt. Na srečo se je vseeno nabralo dovolj ljudi, ki so sumili, da bom priskrbel dobro smuko. In dobili smo teden, ki je bil precej boljši kot sem celo sam predvideval. Predvsem smučarsko, da so cene 3x nižje kot v zahodnih Alpah sem že vedel.
Najprej lahko preberete na tej povezavi.
Leave a Reply