{"id":2815,"date":"2025-11-22T16:14:18","date_gmt":"2025-11-22T15:14:18","guid":{"rendered":"https:\/\/gorniskasola.net\/?p=2815"},"modified":"2025-11-26T10:23:47","modified_gmt":"2025-11-26T09:23:47","slug":"med-lavo-in-snegom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/2025\/11\/22\/med-lavo-in-snegom\/","title":{"rendered":"S smu\u010dmi po vulkanih \u010cila"},"content":{"rendered":"\n

Gledam in poslu\u0161am koncert Pink Floydov v Gdansku iz leta 2008 in razmi\u0161ljam ali je skladba Echoes morda najbolj\u0161i komad napisan, ever. Ali je to vseeno Rahmaninov koncert za klavir \u0161t.2? Ravno se ne\u017eno zaklju\u010duje pregovarjanje kitare Davida Gilmourja in klaviatur Richarda Wrighta na njegovem zadnjem koncertu, ko me predrami: \u00bb\u2026cabin crew sit for landing!\u00ab \u010cez nekaj trenutkov kolesa dokaj grobo udarijo na letali\u0161ko stezo;  pristanemo v Puerto Monttu, majhnem kraju v \u010cilu, na severnem robu Patagonije. 24 ur dolgo potovanje nas je preselilo na drugo stran zemlje, iz poletja v zimo. Po 10 letih sem ponovno v tako ljubi Ju\u017eni Ameriki, komaj verjamem, da je minilo \u017ee toliko \u010dasa. Pred otroci sem bil tam vsako leto, v\u010dasih dvakrat. Tam sem pre\u017eivel skupaj skoraj dve leti, ve\u010dinoma s plezalnimi cilji. Tokrat ne nosim s seboj plezalne opreme temve\u010d smu\u010di. Smu\u010dat gremo z vulkanov! \u017delja je bila \u017ee dolgo na seznamu, pred ve\u010d kot petnajstimi  leti sem v \u0161amoni\u0161ki knjigarni opazil in kupil knjigo Topo de ski andinisme in za\u010dwl sanjariti o druga\u010dnem obisku \u010cila. Pred leti sem \u017ee imel nekaj sopotnikov a se ni iz\u0161lo. Tokrat smo fina ekipa petih, \u0161e Melita, Andrej, Ale\u0161 in Matej , pravkar in prav zares pristali v \u010cilu. Dr\u017eava predstavlja nekak\u0161no hrbtenico Ju\u017ene Amerike in se kot  \u0161\u010dit vle\u010de preko dveh tretjin kontinenta. Preko cele de\u017eele se vle\u010de tudi najdalj\u0161e gorovje na svetu, v celoti preko 3000 km dolgi, Andi. Le ti se poganjajo skoraj 7000 metrov v nebo  a bolj kot se kontinent o\u017ei, ni\u017eje so tudi gore. Nekje pod 38 vzporednikom se za\u010denjajo najbolj\u0161e smu\u010darske gore\/vulkani \u010cila in segajo do vi\u0161ine dobrih 3000 metrov. Kar 105 vulkanov se nahaja  tam,  Primat gre  Ojos del Saladu, ki je s 6893 m najvi\u0161ji delujo\u010di vulkan na svetu, in drugi najvi\u0161ji vrh zahodne in ju\u017ene poloble. A njegov glavni problem, gledano s smu\u010darskimi o\u010dmi, je pomanjkanje snega, obi\u010dajno ga ni dovolj  za smu\u010danje. Koli\u010dina padavin tekom najdalj\u0161e gorske verige na svetu, mo\u010dno variira. V povsem ju\u017enem  delu, Patagoniji, je padavin veliko. V srednjem delu kjer se nahajata Ojos del Salado, pa zelo malo. Pu\u0161\u010dava Atacama, ki le\u017ei na zahodu pod gorami, spada celo med najbolj suha podro\u010dja zemlje, Smu\u010danje torej odpade. Sne\u017eno ugodni vrhovi se za\u010denjajo okoli Santiaga, najbolj zna\u010dilni smu\u010darski vulkani pa \u0161e malo ju\u017eneje, okoli mesta Chillan. Vi\u0161ina tam \u017ee mo\u010dno pade in je turna smuka zato prijetnej\u0161a in vetrov manj.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Slabo vreme<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seveda sem imel izdelan podroben idejni na\u010drt na\u0161ega smu\u010danja a kot vedno so bili to ra\u010duni brez kr\u010dmarja. Ko se je letalo ustavilo na pisti v Puerto monttu smo \u0161ele prav opazili de\u017eevne oblake, ki so  polzeli nad mesto z juga. Dva pickupa, ki smo jih prevzeli na letali\u0161\u010du nista imela pokrova na kasonih. \u0160e sre\u010da, da je ostalo suho tisto popoldne. Ob pogledu na vremensko napoved je bilo hitro jasno, da se bo narejeni na\u010drt za\u010del podirati \u017ee naslednji dan. Osorno je eden od najbolj znanih smu\u010darskih vulkan okoli Puerto Montta.\u00ab It’s always a tricky vulcano!\u00ab Je dejal Rodrigo, znanec in lokalni vodnik, \u00bbGo north\u2026!\u00ab  Tako smo se naslednji dan res odpeljali v Pucon, nekaj sto kilometrov severneje. \u010cilski Chamonix le\u017ei ob vzno\u017eju morda najbolj znanega smu\u010darskega vulkana v \u010cilu, Villarice. Lepo jezero v katerem odseva pravilno oblikovani, beli vulkan, je res skoraj ki\u010dasto. Mestece premore \u0161tevilne prijetne lokale, odli\u010dne restavracije in postopanje, sicer pod de\u017eniki, z lahkoto pre\u017eene slabo voljo ob neugodnem vremenu. Rodrigo v vremenski napovedi opazi \u00bbwindow\u00ab in polni elana se naslednje jutro zapodimo po luknjasti cesti do majhnega smu\u010di\u0161\u010da ob vzno\u017eju vulkana.  \u00bbKaj bi ta cesta naredila kakemu Renaultovem kombiju? Se naglas trepljam po rami ob modri odlo\u010ditvi najema robustnih pickupov medtem, ko poskakujemo preko ogromnih lukenj na slabi cesti. \u00bbIn kako bi se \u0161ele bunili slovenski smu\u010darji, \u010de bi bila tak\u0161na cesta pod Krvavec..?\u00ab doda nekdo. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Res hecno, ceste v \u010cilu so sicer precej bolj\u0161e kot v Evropi a tule v gorah jim prav ni mar kak\u0161ne so.  Spomnil sem se na eno od TV oddaj Mythbusters kjer sta modela s piramido kozarcev na sovoznikovem sede\u017eu preizku\u0161ala kaj se bolje obnese na luknjastih cestah; po\u010dasna ali zelo hitra vo\u017enja. Test je pokazal, da je nalo\u017eene kozarce precej manj prizadela hitra vo\u017enja preko lukenj. (Pozor: ta preizkus je primeren le za slu\u017ebene ali sposojene avtomobile.) Res sta imela prav a cesta mora biti ravna in ne ovinkasta, sem \u0161e hitro ugotovil, ko smo skoraj kon\u010dali v obcestnem jarku. Matej je takrat postal moj \u00bbboard computer\u00ab in pomagal bremzati ali vsaj ocenjevati hitrost vo\u017enje.<\/p>\n\n\n\n

Kako mizerno se \u010dlovek po\u010duti, ko si obuva v pancarje na blatnem parkiri\u0161\u010du medtem, ko na polno de\u017euje ve samo tisti, ki je to \u017ee kdaj po\u010del. Res, da de\u017e prehaja v sneg in tudi vemo, da bo zgoraj samo sne\u017eilo a vseeno. Ker je potreba po akciji res velika pa\u010d gremo. Po \u0161e nedelujo\u010dem smu\u010di\u0161\u010du se \u0161e v temi povzpnemo do vrha smu\u010di\u0161\u010da kjer \u017ee lepo sne\u017ei. Tako se tudi razpolo\u017eenje ob tem dvigne. Snega je vse ve\u010d a tako zna\u010dilni turno smu\u010darski zen opravi svoje in lepo napredujemo dokler se nad vi\u0161ino 2000 metrov ne pojavi mo\u010dan veter. Rinemo \u0161e par sto metrov in pod vr\u0161nim delo sklenemo, da bo 1400 metrov vzpona na tak dan dovolj. Smu\u010danje navzdol v megli, vetru in sne\u017eenju je seveda bolj burleska kot smu\u010darski \u00bbporni\u010d\u00ab. Predvsem ni\u010dna vidljivost  in veliko novega, te\u017ekega snega povzro\u010data kotaljenje navzdol. \u00bbDale\u010d smo pri\u0161li po tako smuko\u2026\u00ab vidim v obla\u010dkih nad glavami mojih sopotnikov. Ampak smu\u010damo pa vseeno. Prijatelj Gri\u010dko zmeraj citira pokojnega gorskega gorskega vodnika Janeza Kunstlja. \u00bbSmu\u010danje je lahko samo  fenomenalno ali odli\u010dno, drugih stopenj ni!\u00ab Ni\u017eje, kjer je bilo snega manj in megla redkej\u0161a je smuka postala dobra, celo nekaj vriskov se je zasli\u0161alo in do  bifeja na smu\u010di\u0161\u010du smo prismu\u010dali \u017ee prav pre\u0161erne volje. \u0160e nekaj hitrih \u0161tosov ob sladkorju znamke Iansa, ki je pri\u0161el s kavo in spet smo se re\u017eali.  Kako fino je biti v hribih s skuliranimi ljudmi\u2026! <\/p>\n\n\n\n

\"Prvi
Prvi poskus do tu…!<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V hlastanju po napovedanem \u00bbvremenskem oknu\u00ab, ki ga  ni bilo, smo krenili rano in bili rano tudi nazaj v prijetnem hostlu. \u010ciliranje, sprehod po mestu, dobra ve\u010derja in dan je bil lepo sklenjen. Na vremenski napovedi, ki smo jo pogledali 100x na dan se je kazalo lepo vreme \u010dez dva dni.  \u0160e malo mu gremo nasproti z vo\u017enjo proti severu, pa bo.<\/p>\n\n\n\n

Dan slabega vremena za\u010dnemo s ponovnim poskusom  a se le ta zaklju\u010di na zasne\u017eeni cesti proti smu\u010di\u0161\u010du. Kako prekleto neuporabne so te velike krave od avtomobilov z zadnjim pogonom in znucanimi gumami. \u010cisto nebogljeni se vrtimo na zasne\u017eeni cesti po kateri se verjetno brez problemov odpelje vsako normalno vozilo s sprednjim pogonom. Spet staknemo glave in uspe\u0161no preslalomiramo neugoden dan z obiskom prijetnih toplih vrelcev in popoldanskim bowlingom. Lastnik je avstrijec, ki \u017ee skoraj 30 let \u017eivi v \u010cilu. Uspe\u0161en je, ima podjetje v Santiagu in drugo,  bowling, tu v Puconu.  \u00bb\u010cile is shit\u00ab, vseeno pove , prodal bo podjetja in se vrnil nazaj v Avstrijo. O\u010ditno ve kaj ve\u010d kot vidimo mi turisti\u2026<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Loquimay<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Do smu\u010di\u0161\u010da Corralco se vozimo dolge \u0161tiri ure, za\u010dnemo v de\u017eju a nasmehi se nam ve\u010dajo bli\u017ee, ko prihajamo. Na parkiri\u0161\u010du blizu smu\u010di\u0161\u010da je ura \u017ee  sredi popoldneva a nebo je jasno in okoli nas veli\u010dastne gore z vulkanom Loquimay na \u010delu. Zanj nimamo \u010dasa, jutri, za danes pa se poka\u017ee kucelj z lepim pobo\u010djem, slabih 600 vi\u0161incev, prav nad nami. Pequeno (mali) Lonquimay ga krstimo, ko vriskajo\u010d odsmu\u010damo idealno, enakomerno strmo pobo\u010dje z dobrim snegom. Nepri\u010dakovana, odli\u010dna smuka nam da zaleta, da smo naslednje jutro vsi pripravljeni, \u017ee pred dogovorjeno uro, kot vojaki. Ne glede, da smo minuli ve\u010der, evfori\u010dni ob nepri\u010dakovano dobri smuki, klepetali dolgo v no\u010d\u2026. Najprej dve eta\u017ei z vle\u010dnico, od tam na lastni pogon. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ve\u010dina ostalih ljudi z istim ciljem se \u017ee takoj preobuje v dereze, mi opravimo \u0161e nekaj sto metov na smu\u010deh in se preobujemo na za\u010detku strmej\u0161ega dela grebena, ki ga prekinja nekaj skal. Hoja je ugodna in kmalu smo na vrhu Lonquimaya.  Zelo radi bi smu\u010dali v njegov krater. Poskusim direktno z vrha a pobo\u010dje se izka\u017ee za trdo in ledeno, da robniki ob spodobni naklonini spodrsavajo. Od\u0161tamfam nazaj, poskusimo drugje. Kakih 100 metrov naprej opazim mo\u017een prehod preko kratkega skalnega pasu. Kar s smu\u010dmi na nogah navzdol pre\u0161tamfamo skalni del do za\u010detka lepe strmine. Sneg tam je  za\u0161\u010diten in mehak zato se ob idealni smuki spustimo prav do dna kraterja. \u00bbA pa luknja na dnu je zasuta?\u00ab se glasno spra\u0161ujemo, ko malicamo na dnu. Ob\u010dutek, da po\u010dne\u0161 nekaj nenavadnega je skupaj z dobro smuko dal prav evfori\u010dne ob\u010dutke. Kratek vzpon nazaj na rob in lepa smuka do avta. Tiptop!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vzpon nazaj iz kraterja<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Llaima<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po spustu smo se prej\u0161nji dan odpeljali naprej, Dve uri do Curacautina. Izka\u017ee se, da bomo spali v lepi, skoraj pravlji\u010dni, samotni hi\u0161ki. V bistvu pri Janezu (Yanez v \u010cilu) in njegovi \u017eeni, doma. Sprva nekoliko nenavadno a hitro smo se navadili na skoraj pretirano a iskreno prijaznost. Prijaznost  je skorajda karakterna zna\u010dilnost \u010cilencev. Verjetno se to nekoliko spremeni po mestih, tako kot povsod a tule na pode\u017eelju je res vse tako v izi in prijetno.<\/p>\n\n\n\n

\"Llaima
Llaima (3120 m)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Vulkan Lliama, visok 3128 metrov smo opazovali \u017ee v\u010deraj na poti. Zeleno, neskon\u010dno obzorje in bela piramidasta gora, kot bi jo narisal majhen otrok. V ve\u010derni svetlobi so se prizori zdeli prav nezemski. Vzpon se za\u010dne ponovno na majhnem smu\u010di\u0161\u010du, ki se poganja iz \u010dudovitega gozda zna\u010dilnih dreves Araucaria Auracana. Drevo, \u010dilski endemit,  zaradi raz\u0161irjenosti v prazgodovini in dana\u0161nje redkosti, imenujejo \u017eive\u010di fosil.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Zmajevali smo z glavo, ko je Rodrigo na moje vpra\u0161anja glede Llaime odgovoril , da je vzpon \u00bbbored\u00ab . Kako lahko za tako lepo goro re\u010de kaj takega? A ob enournem pohodu preko platoja proti vzno\u017eju smo dojeli kaj je mislil. Nam je, ob stalnem pogledovanju proti vrhu velikana  tista ura,  predno se je postavilo pokonci, vseeno hitro minila. Pod vrhom ponovno enaka zgodba, v led oble\u010dene skale in hoja z derezami. Na vrhu je bila ledena okra\u0161enost fascinantna in pogled v globok, neskon\u010den krater prav grozljiv. Llaima je poleg Villarice najbolj aktiven \u010dilski vulkan. Zadnji izbruh se je zgodil leta 2008, v naslednjem letu in pol pa je pri\u0161lo \u0161e do nekaj prdcev pepela. \u0160e danes se na vrhu nahaja nekaj fumarol, ki so skoraj popolnoma stalile sneg na vrhu. Smuka po gornjih 100 metrih je te\u017eavno podrsavanje po ledenem pobo\u010dju predno se po idealnem, odpu\u0161\u010denem snegu odpeljemo do avtomobilov. \u0160e pivo LLiama in gas naprej. Jutri \u017ee tretji\u010d probamo na Villarico.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Villarica<\/p>\n\n\n\n

Napoved govori o hudem vetru na vrhu Villarice. 70-80 km\/h, popoldan 100. Na Mont Blancu imamo nekak\u0161no rde\u010do zastavo pri 60 km\/h. To je mo\u010d, ki \u017ee ob\u010dutno moti ravnote\u017eje. Ob jasnem vremenu vseeno gremo, ni kaj zgubiti saj je zadnji dan smu\u010danja. Res je nebo zjutraj brez obla\u010dka, ko sedimo na preprosti sede\u017enici, tudi vetra ni. Veliko ljudi vidimo s turno opremo, pravijo, da je Villarica je morda najpogosteje obiskan vrh v Ju\u017eni Ameriki. Veliko je tudi skupin pe\u0161cev. Sneg je dobro ule\u017ean in pomrznjen tako, da srena\u010di pridejo prav. Kljub temu, da je \u017ee \u010detrti zaporedni dan, se zdi, da nas to ne moti, nasprotno, vsi hodimo zelo dobro. Verjetno ima kaj pri tem tudi pravlji\u010den pogled okoli nas. Pod nami se svetlika Lago Villarica in v daljavi \u0161trlita v nebo Llaima in Lonquimay. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Na platoju pod vr\u0161no strmino veter ob\u010dutno oja\u010da. Predno za\u010dnemo s strmim lijakom, ki se izte\u010de na ramo pod ju\u017enim vrhom si nadenemo smu\u010darska o\u010dala in  zdi se kot, da je nekdo malo priprl okno. Strma pre\u010dnica nas pripelje na manj\u0161o ramo od koder je do vrha le \u0161e kratka a ledena strmina. Kot na vsakem vrhu, smo si morali tudi tu nadeli dereze in v orkanskem vetru  krenili proti robu kraterja. Na vrh smo morali oditi sklonjeni, tako je pihalo. Drobci ledu so se bole\u010de zaletavali v lica. Vsak si je na svoj na\u010din pomagal in prekrival obraz. Na vrhu je bilo \u0161e najbolj udobno le\u017eati, le tako smo bili sigurni, da nas ne zabri\u0161e po tleh. Roke in objem na zadnjem,  tako \u017eeljenem vrhu, v tretje! Hitro se odmajemo nazaj proti robu in do depoja s smu\u010dmi. Tam piha \u017ee manj, toliko, da lahko na hitro pojemo in se pripravimo za spust. Za\u010detna strmina je ravno prav odpustila in da odli\u010dno smuko. Kasneje se debelina odpu\u0161\u010dene plasti pove\u010da a \u0161e vedno v lepi smuki prismu\u010damo nazaj na smu\u010di\u0161\u010de. Med dolgo vo\u017enjo nazaj proti Puerto Monttu se oblaki gostijo in v mesto prispemo pozno zve\u010der, ob mo\u010dnem de\u017eju. Bi se lahko lep\u0161e iz\u0161lo?<\/p>\n\n\n\n

Zjutraj smo na letalu nenavadno spokojni kljub temu, da je bila no\u010d prekratka in zgodnje jutro nervozno ob \u0161tevilnih opravkih.  Kako tudi ne, \u010cile nas je z vsemi lepimi stvarmi dobesedno vrgla. Ko se letalo dvigne nad Patagonijo in se v oknu zrcalijo oddaljeni beli sto\u017eci, se v meni usede tiha hvale\u017enost nad tako lepim razpletom, prijetnimi sopotniki, divjimi vrhovi in lepim smu\u010danjem.<\/p>\n\n\n\n

\u017de v ponedeljek bomo spet nazaj, vsak v svojem svetu, z vsemi radostmi in te\u017eavami, ki so se za enajst dni potuhnile. Nekdo je neko\u010d rekel, da potovanje ni destinacija ampak stanje duha! Naj to dr\u017ei vsaj do naslednjega odhoda\u2026! V letu 2026 se tja odpravljamo ponovno. Ve\u010d tule….!<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Toma\u017e Jakof\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gledam in poslu\u0161am koncert Pink Floydov v Gdansku iz leta 2008 in razmi\u0161ljam ali je skladba Echoes morda najbolj\u0161i komad napisan, ever. Ali je to vseeno Rahmaninov koncert za klavir \u0161t.2? Ravno se ne\u017eno zaklju\u010duje pregovarjanje kitare Davida Gilmourja in klaviatur Richarda Wrighta na njegovem zadnjem koncertu, ko me predrami: \u00bb\u2026cabin crew sit for landing!\u00ab […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2827,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2815","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2815","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2815"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2815\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2855,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2815\/revisions\/2855"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2827"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2815"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2815"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2815"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}