{"id":1099,"date":"2021-10-13T18:03:37","date_gmt":"2021-10-13T16:03:37","guid":{"rendered":"http:\/\/gorniskasola.net\/?p=1099"},"modified":"2021-10-14T09:26:21","modified_gmt":"2021-10-14T07:26:21","slug":"haute-route-velika-turno-smucarska-klasika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/2021\/10\/13\/haute-route-velika-turno-smucarska-klasika\/","title":{"rendered":"Haute Route – velika turno smu\u010darska klasika"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vsak \u0161port in tako tudi vsaka rekreativna dejavnost ima\u00a0 svojo ultimativno igro,\u00a0 prireditev, cilj, vrh. Nekaj \u00a0o \u010demer vsi resni ljubitelji sanjarijo, se pripravljajo in slejkoprej spoprimejo. \u00a0Pri teku je to 42 kilometerski \u00a0maraton, kolesarji imajo morda Maraton Franja, planinci Slovensko smer v severni steni Triglava, Mont Blanc ali Materhorn in turni smu\u010darji imamo Haute Route, Visoko pot, \u010de poizkusimo to posloveniti. Gre za potovanje med dvema alpinisti\u010dnima metropolma; Chamonixom in Zermatom, med Mont Blancom in Matterhornom. \u00a0<\/p>\n\n\n\n

\"Haute<\/figure>\n\n\n\n

Okoli 100  kilometrov dolga pot, ki jo prehodimo v osmih ali presmu\u010damo v petih ali \u0161estih dneh  predstavlja sanjsko do\u017eivetje za vsakega resnega turnega smu\u010danja ali gornika. Strah vzbujajo\u010di ledeniki, \u010dudovita smu\u010darska pobo\u010dja,  ostri visoki vrhovi in slikovita sedla, nikogar ne pustijo ravnodu\u0161nega. Kdor sanja o igrivem vijuganju po dolgih sne\u017enih pobo\u010djih, z modrim nebom in zlatim sredi\u0161\u010dem nad glavo, ima veliko mo\u017enosti, da to do\u017eivi prav na znameniti Haute Route. Seveda ne brez truda, \u010daka nas pribli\u017eno 5200 metrov vzponov za kar bomo popla\u010dani z 9000 vi\u0161inskimi metri smu\u010danja.<\/p>\n\n\n\n

Prvi\u010d, brez smu\u010di<\/h3>\n\n\n\n

Haute Route je danes najbolj znana kot smu\u010darsko potovanje in ime je postalo \u017ee sinonim za ve\u010ddnevne turnosmu\u010darske akcije. Podobnih je v Alpah \u0161e nekaj a le pri eni  je dovolj, \u010de re\u010demo zgolj Haute Route. Prvi\u010d je bila pot med Chamonixom in Zermatom premagana pe\u0161  \u017ee poleti 1862.  Opravili so jo \u010dlani angle\u0161kega Alpin kluba. Naslednjih dvajset let je predstavljala dokaj popularen izziv za njihove \u010dlane. \u010ce si predstavljamo, da v tistem \u010dasu tam ni bilo planinskih ko\u010d, si lahko mislimo,  kako trdo\u017eivi so bili. Nekaj desetletij kasneje, januarja leta 1903,  so Dr Payot in njegovi gorski vodniki Simond, Ravent in Couttet opravili s Haute Route med Chamonixom in Zermattom s smu\u010dmi. V nadaljnih letih so ljudje prepotovali pot v nekaj razli\u010dicah. Najbolj se je med njimi uveljavila pot preko Verbiera in je \u0161e danes najbolj obiskana. Glavni razlog za to ti\u010di v sorazmerno varnih pobo\u010djih tudi v primeru nekoliko slab\u0161ih razmer ali vremena.\"Haute<\/p>\n\n\n\n

Tako znamenita smu\u010darska pot je bila vedno dele\u017ena zanimanja ljudi, ki lovijo rekorde. \u017de desetletje nazaj so zmogli celotno pot med cerkvama v Chamonixu in Zermattom v manj kot 24 urah. Z bliskovitim razvojem tekmovalnega turnega smu\u010darja in s tem tudi nepojmljivo lahke in kvalitetne opreme se je rekordni \u010das izbolj\u0161eval prakti\u010dno iz leta  v leto. Tudi letos je francoski gorski vodnik in policist Lionel Claudepierre izbolj\u0161al \u010das za skoraj pol ure. \u0160toparica se je ustavila pri 18 urah in 35 minutah. Zelo znano je tudi tekmovanje Patrouille des Glacieres, ki poteka iz Zermatta do Verbiera prav po trasi Haute Route. Najhitrej\u0161i \u010das, manj kot \u0161est ur,  je  za normalne turne smu\u010darje skoraj nepredstavljiv.<\/p>\n\n\n\n

Krenimo<\/h3>\n\n\n\n

Na sti\u010di\u0161\u010du ledenikov se lahko odlo\u010dimo za kratek vzpon do ko\u010de Argentiere, kjer nekateri kon\u010dajo prvi dan ali pa ledenik pre\u010dimo in se na za\u010detku strmo vzpnemo po ledeniku Chardonnet na istoimensko sedlo. Ledenik Saleina, ki se nahaja na severni strani sedla, se je v minulih desetletjih mo\u010dno skr\u010dil,  kar  smu\u010darjem mo\u010dno ote\u017euje pot preko sedla. Danes je namre\u010d potreben dolg spust ob vrvi, da dose\u017eemo  polo\u017enej\u0161i za\u010detek ledenika. Pot nas \u0161e enkrat popelje navzgor preko \u0161krbine Saleina na velikanski ledeni\u0161ki plato Trient, \u010dez katerega se zlagoma odpeljemo do istoimenske ko\u010de – in smo \u017ee v \u0160vici.<\/p>\n\n\n\n

Zjutraj se \u0161e v polmraku spustimo po vse bolj strmem in razpokanem ledeniku pod sedlo Ecandies, na katerega se povzpnemo s cepini in derezami. Na sedlu se nam usta raz\u0161irijo v velik nasmeh,  saj se pod nami odpre dolina Arpette, ki nam postre\u017ee s \u010dudovitim, dolgim spustom v kraj Champex. Od tam se s taxijem odpeljemo v bli\u017enji Verbier,  kjer si privo\u0161\u010dimo kraj\u0161i oddih in kavo, preden si z \u017ei\u010dnicami pomagamo do za\u010detka vzpona preko  treh sedel. Najvi\u0161je se nahaja tik pod vrhom Rosablanche (3338 m), na katere vrh se lahko povzpnemo, preden se spustimo po \u010dudovitih pobo\u010djih, ki obi\u010dajno \u0161e dolgo po sne\u017eenju premorejo odli\u010den pr\u0161i\u010d. Ko\u010da Prafleuri je tokrat na\u0161e zato\u010di\u0161\u010de.\"Haute<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d kot ko\u010de<\/h3>\n\n\n\n

Ve\u010dina ko\u010d v ostalih alpskih dr\u017eavah se precej razlikuje od na\u0161ih gorskih postojank. Odprte niso le poleti temve\u010d tudi v \u010dasu sezone turnega smu\u010danja, torej nekje od sredine marca do sredine maja. Ponujajo udobne postelje in odli\u010dno hrano. Tudi v tako surovem okolju boste dele\u017eni ve\u010derje s \u0161tirimi hodi, vklju\u010dno s solato. Prazen \u017eakelj ne stoji pokonci pravi rek, ki ga tam o\u010ditno dobro poznajo.<\/p>\n\n\n\n

Tako tudi ko\u010do Prafleuri in njeno udobje zjutraj kar te\u017eko zapustimo,  preden se preko sedla Roux za\u010dnemo spu\u0161\u010dati po pobo\u010djih nad jezerom Dix, ki ga na severni strani zapira ogromen jez, najve\u010dji v \u0160vici. Na ju\u017eni strani jezera se pri\u010denja dalj\u0161i vzpon, ki nas pripelje na ledenik Cheillon in bli\u017enjo ko\u010do Dix. Oskrbnik ko\u010de Pierre je zanimiv in zelo karakteren mo\u017e. Ko\u010do je upravljal ve\u010d kot 15 let na poseben, nekoliko strog na\u010din,  a vse je delovalo brezhibno,  in zato so ga imeli turni smu\u010darji radi kljub ob\u010dasnim \u00bbizpadom\u00ab. Bognedaj, da si stopil v jedilnico v smu\u010darskih \u010devljih ter cepini na nahrbtniku… \u017dal  se je letos upokojil in verjamem, da ga bodo ljudje pogre\u0161ali.\"Haute<\/p>\n\n\n\n

Ko\u010da Dix le\u017ei na nekak\u0161nem pomolu, ki predstavlja \u010dudovit razglednik na mogo\u010dno goro Mont Blanc du Chaillom (3870 m), ki kraljuje na okolico kot orel z razpetimi krili. Levo se ga dr\u017ei nekoliko ni\u017eja a prav dekli\u0161ko lepa Pigne d Arolla (3790 m). Ta je na\u0161 cilj in predstavlja najvi\u0161jo to\u010dko Haute Route. Vrh dose\u017eemo  po pribli\u017eno 1000 metrih vzpona preko severnih pobo\u010dij, ki pod debelo sne\u017eno oddejo skrivajo  mnoge ledeni\u0161ke razpoke. Sploh znamenita La Serpentine je znana po velikih \u00bbluknjah\u00ab ter kraj\u0161i a zelo izpostavljeni in obi\u010dajno spihani ledeni strmini. Odsek predstavlja enega najzahtevenj\u0161ih delov na\u0161e poti in mnogokrat je potrebno strmino premagati navezan, s cepini in derezami. Z vrha se nam \u017ee odpre pogled na najvi\u0161je vrhove Vali\u0161kih Alp, vklju\u010dno z Materhornom. Zaenkrat iz nekoliko nenavadne perspektive,  a ostrega vrha kjlub temu ni mo\u010d zgre\u0161iti.<\/p>\n\n\n\n

Smu\u010danje po ju\u017enem pobo\u010dju do ko\u010de Vignettes  je \u010dudovito in malokdo ne bo v ko\u010di nazdravil s pivom po takem spustu, kljub temu da je ura \u0161e zgodnja.<\/p>\n\n\n\n

Kraljevski dan<\/h3>\n\n\n\n

Ko\u010da Vignetts je pripeta na izpostavljen skalni pomol kot orlovsko gnezdo. To ji daje varnost pred plazovi ter  \u010dudovit razgled. Lepa in udobna ko\u010da je ve\u010d kot dobrodo\u0161la pred zadnjim, kraljevskim dnevom Haute Route, etapo, ki simbolizira to smu\u010darsko potovanje, dnem,  kot jih ni veliko v svetu turnega smu\u010danja. 30 kilometrov nas lo\u010di do Zermata, 1200 vi\u0161inskih metrov vzpona preko treh sedel in sedmih ledenikov. Za Grand finale<\/em> pa tri vi\u0161inske kilometre spusta.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"Haute<\/p>\n\n\n\n

Za\u010dnemo zgodaj, \u0161e v temi se spustimo na plato Charmotane,  od koder se zlo\u017eno vzpnemo na sedlo Eveque (3382 m). Lep spust na ledenik Arolla,   na katerem si prilepimo ko\u017ee  na smu\u010de in se z njimi, kasneje tudi z derezami in cepini,  povzpnemo na sedlo Brulle (3218 m). Pred seboj imamo le \u0161e sedlo Valpeline (3557 m),  a sredi dneva nas ob lepem vremenu pri zlo\u017enem vzponu po ledeniku Tsa de Tsan vedno spremlja huda vro\u010dina. A ni\u010d ne de,  zadnji metri pred sedlom Valpeline so  \u010dudoviti, lahko bi rekli skoraj ganljivi. Iz belega obzorja nenadoma sko\u010di o\u0161iljena konica  Dent Blancha, \u010dez nekaj korakov \u0161e ostrej\u0161i Dent d\u2019Herens, takoj zatem Materhorn in kmalu z vrha sedla zremo v venec  ve\u010d kot dvajsetih \u0161tiritiso\u010dakov. In tam globoko pod nami se v dolini stiska Zermatt, na\u0161 cilj. Neprekosljivo!  \u010caka nas  \u0161e 2800 vi\u0161inskih metrov smu\u010danja po ledeniku Stockji pod severnima stenama Dent Herensa in Materhorna. Ledenik, ki v lepem vremenu predstavlja enega najlpe\u0161ih spustov v Alpah,  se  ob slabi vidljivosti spremeni s svojimi \u0161tevilnimi ledeni\u0161kimi razpokami v velikansko minsko polje.<\/p>\n\n\n\n

Prihod v Zermatt je vedno poln \u010dustev ob opravljenem cilju. Mesto brez avtomobilov je \u017ee samo po sebi prijazno in lepo. Nekateri  tam prespijo in proslavijo uspe\u0161no pot. Drugi se s taksijem ali vlakom \u0161e isti dan odpeljejo nazaj na izhodi\u0161\u010de v Chamonix.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vsak \u0161port in tako tudi vsaka rekreativna dejavnost ima\u00a0 svojo ultimativno igro,\u00a0 prireditev, cilj, vrh. Nekaj \u00a0o \u010demer vsi resni ljubitelji sanjarijo, se pripravljajo in slejkoprej spoprimejo. \u00a0Pri teku je to 42 kilometerski \u00a0maraton, kolesarji imajo morda Maraton Franja, planinci Slovensko smer v severni steni Triglava, Mont Blanc ali Materhorn in turni smu\u010darji imamo Haute […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1099","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1099","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1099"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1099\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1108,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1099\/revisions\/1108"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1099"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1099"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1099"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}