{"id":290,"date":"2016-11-15T10:42:36","date_gmt":"2016-11-15T10:42:36","guid":{"rendered":"https:\/\/gorniskasola.net\/?page_id=4"},"modified":"2023-03-22T20:26:56","modified_gmt":"2023-03-22T19:26:56","slug":"ekipa","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/ekipa\/","title":{"rendered":"EKIPA"},"content":{"rendered":"

KAJ SMO?<\/strong><\/p>\n

Plezanje po gorah je umetnost, katere se je treba u\u010diti kakor vsake druge spretnosti. Izurjen plezalec je tudi dober gorolazec. Gorolazci kateri plezajo brez vodnikov, morajo biti vsi korenjaki, dobri plezalci in zelo izku\u0161eni. Najprimerneje je, \u010de jih lazi \u010detvero v dru\u017ebi. Na ledi\u0161\u010du je potrebno paziti kako \u0161iroke so razpoke, da se lahko pravilno rabi vrv. Stopinje naj seka le ve\u0161\u010dak, zato bodi on prednik. Plezati se nau\u010di\u0161 le z dobrimi vodniki, \u010de lazi\u0161 z njimi v visoke gore najmanj \u0161tiri poletja.<\/em><\/p>\n

Planinski vestnik 1896<\/em><\/p>\n

Vsi vodniki, ki delamo za Slovensko gorni\u0161ko \u0161olo smo gorski vodniki z mednarodno licenco. Ve\u010dini ljudi to ne pove kaj dosti oz nas razvr\u0161\u010da v isti ko\u0161 kot planinske vodnike, turisti\u010dne vodnike, gorske re\u0161evalce in alpinisti\u010dne in\u0161truktorje. Mnogi bi slednja dva postavili celo pred nas. Narobe, gorski vodnik z mednarodno licenco je najvi\u0161ja izobrazba v gorni\u0161tvu.<\/p>\n

Ko so razmere dobre in vreme lepo gre tudi v zahtevnej\u0161e gore marsikdo in vse bo v redu. Najbolj nazorno se dobra stran dru\u017ebe\u00a0 gorskega vodnika in njegovega znanja opazi, ko razmere za gibanje v gorah niso idealne; ko sne\u017ei, v megli ali strmem, zahtevnem svetu.<\/p>\n

Naj\u00a0 postre\u017eem\u00a0 \u0161e z nekaj informacijami. Gorski vodniki smo alpinisti, ki imamo s predpisi dolo\u010dena alpinisti\u010dna znanja in izku\u0161nje. Uspe\u0161no smo opravili sprejemni izpit iz skalnega in lednega plezanja ter smu\u010danja v vseh vrstah snega, pristopili k triletnemu usposabljanju, ga uspe\u0161no kon\u010dali in po \u0161e eno ali ve\u010d letnem pripravni\u0161kem sta\u017eu opravili zahteven strokovni izpit. S tem smo gorski vodniki osvojili vsa potrebna znanja za varno vodenje gostov v kakr\u0161nemkoli terenu ali nadmorski vi\u0161ini. \u0160olanje v vsaki dr\u017eavi, \u010dlanici mednarodnega zdru\u017eenja,je usklajeno z njegovimi visokimi standardi.<\/p>\n

Vrlina, ki nas dela najbolj druga\u010dne je t.i. kratka vrv. Velikokrat vidite ali se celo sami nave\u017eete s prijateljem ali celo otrokom na kraj\u0161o vrv in tako so\u010dasno napredujete po pobo\u010dju ali grebenu. Kaj se bo zgodilo, \u010de eden zdrsne? Navezovanje na vrv z nekom, ki ni usposobljen za varovanje ali plezanje na t.i. kratki vrvi je smrtno nevarno<\/a>. Sunek vrvi bo premo\u010dan, da bi neve\u0161\u010d “vodnik” uspel padec zadr\u017eati. Gorski vodnik bo s trenirano reakcijo to uspel. V toku \u0161olanja gre namre\u010d najve\u010dji poudarek prav tej ve\u0161\u010dini<\/p>\n

KDO SMO?<\/strong><\/p>\n

TOMA\u017d JAKOF\u010cI\u010c- gorski vodnik z mednarodno IFMGA licenco<\/strong><\/p>\n

\"\"Rojen sem maja 1970 v Reutlingenu blizu Stutgarta v Nem\u010diji. Star\u0161i so \u0161li s trebuhom za kruhom in tudi sam sem pre\u017eivel pet let raziskovanja lepe narave okoli reke Neckar. Nobenih gora dale\u010d naokoli zato sem dneve prebijal plaze\u010d se po tamkaj\u0161njih gozdovih s primitivnim lokom v eni roki in “murnkopfom” (po na\u0161e \u010dokoladni zamor\u010dek) v drugi. Narava mi je \u017ee takrat pomenila najve\u010d. V Sloveniji sem bil v osnovni \u0161oli vnet tabornik in gore so bile le logi\u010dna nadgradnja otro\u0161kega “gozdovni\u0161tva” in kasnej\u0161ega taborni\u0161tva. \u00a0Pri desetih sem za\u010del stikati okoli skal pod \u0160marno goro in hotel preplezati vse vi\u0161e in strmeje. Pri dvanajstih se mi je odlomil oprimek pri “soliranju” ene od smeri v plezali\u0161\u010diu Turnc. Pristanek je bil trd, z zlomljenim nosom in roko. To je nekoliko upo\u010dasnilo moj alpinisti\u010dnii razvoj. Ta je moral po\u010dakati na leta, ko sem lahko brez vedenja star\u0161ev od\u0161el plezat.\u00a0 Star\u0161i nad idejo, ob moji zgodovini po\u0161kodb in dejstvu, da sem edinec, niso bili navdu\u0161eni. Zares se je za\u010delo leta 1987, ko sem pri\u0161el na Akademski alpinisti\u010dni odsek na njihovo alpinisti\u010dno \u0161olo. Od takrat dalje je \u0161lo hitro kljub nekaj po\u0161kodbam. Mojo alpinisti\u010dno biografijo lahko preberete na moji\u00a0\u00a0\u00a0osebni spletni strani<\/strong>\u00a0<\/a>kjer ob\u010dasno pi\u0161em tudi\u00a0blog<\/a>.<\/strong><\/p>\n

Z gorskim vodni\u0161tvom se ukvarjam od leta 2003. V tem \u010dasu se je nabralo veliko \u0161tevilo vodni\u0161kih tur \u0161irom sveta. Vi\u0161ek moje vodni\u0161ke kariere predstavlja vzpon z gosti na Mt. Everest (8848 m) leta 2009. V zadnjem \u010dasu imam pribli\u017eno 140 vodni\u0161kih dni na leto.<\/p>\n

TINA DI BATISTA – gorska vodnica z mednarodno IFMGA licenco<\/strong><\/p>\n

\"\"Tina Di Batista<\/strong> je za\u010dela plezati v Alpinisti\u010dnem odseku Ljubljana Matica leta 1996. Hitro se je u\u010dila in kmalu za\u010dela plezati tudi v vi\u0161jih stenah po Evropi. Njena prva alpinisti\u010dna odprava je bila 1999, ko je v Peruju preplezala ju\u017eno steno Chacraraja (6001 m). Nato so se odprave v svetovna gorstva vrstile ena za drugo. Leta 2001 Aljaska, kjer je kot prva \u017eenska smu\u010dala z vrha Denalija (6194 m), 2002 Patagonija s prvenstveno smerjo v Severnem stolpu Paine. Leta 2004 je bila del prve \u017eenske naveze na Fitz Royu, dve leti kasneje pa \u0161e prva \u017eenska naveza na Trangu towerju (6253 m) v Karkorumu. 2005 se je povzpela na Ama Dablam (6856 m). Leta 2008 je opravila prvo ponovitev zahtevne smeri v ju\u017eni steni Mt. Bradleya na Aljaski. Leta 2009 je rodila h\u010derko Ulo in za nekaj \u010dasa opustila zahtevnej\u0161e odprave. 2012 se je vrnila v Patagonijo in preplezala najdalj\u0161o smer v Fitz Royu, smer Afanassieff.<\/p>\n

Odlikuje jo vsestranskost. Uspela je preplezati \u0161portne smeri z oceno 8a, preplezala dolge smeri devete stopnje v Dolomitih in zahtevno novo smer v severni steni Triglava \u2013 Ulino smer. Veseli jo kombinirano zimsko plezanje v alpskih stenah. Opravila je z zbirko zadnjih treh problemov Alp pozimi, severnimi stenami Eigerja, Materhorna in Grandes Jorasses, poleg tega pa \u0161e z nekaj zahtevni lednimi smermi nad Chamonixom; direktni severni ozebnik Druja, Omega v Petites Jorasses ter Beyond Good and Evil v Pelerins. Doslej je bila \u017ee 8 krat s strani Planinske zveze Slovenije razgla\u0161ena za alpinistko leta. Gorska vodnica z mednarodno IFMGA licenco je od leta 2004.<\/p>\n

OSTALI<\/strong><\/p>\n

Zadnje \u010dasa nama veliko pomagata mlaj\u0161a gorska vodnika Martin \u017dumer in Nejc Mar\u010di\u010d. Vsi, ki so bili kje z njima, ju ne morejo prehvalit.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Nejc Mar\u010di\u010d<\/p>\n

“\u0160e kot dijak sem smatral, da \u0161port brez \u017eoge ne obstaja, pa sem se motil, na\u0161el me je, bil je vzljubljen in postal je na\u010din \u017eivljenja. V \u0161tudenskih letih sem veliko zahajal v gore, prilagajal sem se razmeram, ledno plezanje, skalno plezanje, plezanje zimskih smeri ali turno smu\u010danje vse me je veselilo. Z leti sem izive iskal tudi v tujini, (Bolivia,Peru,Argentina, Pakistan,Nepal, Tibet), in \u0161e vedno me vle\u010de tja. Odkar sem postal kvalificiran gorski vodnik pa z velikim veseljem svoje izku\u0161nje in znanje prena\u0161am naprej.”<\/em><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Martin \u017dumer<\/p>\n

“V hribe me je vpeljal o\u010de, ki je kot romanti\u010dni alpinist in gorski re\u0161evalec poskrbel, da na alpinizem ne gledam samo iz perspektive \u0161portnih dose\u017ekov, ampak predvsem u\u017eivam v gorskem svetu in tem kar ponuja. \u017de pred \u010detrtim letom sem stal na Triglavu, v zgodnjih najstni\u0161kih letih pa opravil prvi smu\u010darski spust v gorah in preplezal severno Triglavsko steno. Svoje prve plezalke sem kupil poleti leta 2009 in pri\u010del s \u0161portnim plezanjem, kar mi je kmalu vzelo tudi po pet dni na teden. Vsi moji soplezalci so bili alpinisti in pot me je vodila v Alpinisti\u010dni odsek Radovljica. Tam sem opravil alpinisti\u010dno \u0161olo in spoznal izvrstne soplezalce, ki so z menoj delili svoje izku\u0161nje iz hribov.<\/p>\n

Na sre\u010do \u017eivim pod vzno\u017ejem Julijskih Alp, v katerih se lahko dnevno razvijam v vseh vejah alpinizma, od te\u017ekih skalnih vzponov, alpinisti\u010dnega smu\u010danja do zimskega kombiniranega plezanja.\u00a0Pridobljeno znanje sem preizkusil tudi v tujih gorah, od Patagonije do Himalaje. Vse izku\u0161nje so mi pomagale pri \u0161olanju za gorskega vodnika, ki sem ga opravil leta 2023.”<\/p>\n

PRVOBORCI<\/strong><\/p>\n

V\u010dasih bodo prisko\u010dili na pomo\u010d tudi ostali prijatelji. Bodisi soustanovitelja SG\u0160 Boris Loren\u010di\u010d in Mark Prezelj, katerih vodni\u0161ke poti so se lo\u010dile a smo vseeno \u0161e dobri prijatelji in z veseljem ob\u010dasno delamo skupaj\u00a0 ali ostalimi prijatelji, gorskimi vodniki (Urban A\u017eman, Klemen Gri\u010dar). V bistvu smo zelo veseli, \u010de se najde \u010das, ko “moramo” pre\u017eiveti dan ali teden skupaj iz tega ali onega razloga. Vsi omenjeni, eni slavni, eni ne, so zelo aktivni, izku\u0161eni gorski vodniki, odli\u010dni alpinisti in predvsem zelo prijetni ljudje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAJ SMO? Plezanje po gorah je umetnost, katere se je treba u\u010diti kakor vsake druge spretnosti. Izurjen plezalec je tudi dober gorolazec. Gorolazci kateri plezajo brez vodnikov, morajo biti vsi korenjaki, dobri plezalci in zelo izku\u0161eni. Najprimerneje je, \u010de jih lazi \u010detvero v dru\u017ebi. Na ledi\u0161\u010du je potrebno paziti kako \u0161iroke so razpoke, da se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-290","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/290","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=290"}],"version-history":[{"count":21,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/290\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1725,"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/290\/revisions\/1725"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/gorniskasola.net\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=290"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}